Začetek v 13. stoletju

Vhodni deli Postojnske jame so bili zagotovo pribežališče ljudem že v pradavnini, podpisi na steni Rova starih podpisov pa nam dokazujejo, da so bili obiskovalci tu že vsaj v 13. stoletju.

Začetek turizma moderne dobe

Temelje modernega turizma je leta 1818 postavil domačin Luka Čeč, ki je odkril notranje dele Postojnske jame, do tedaj neznane rove in dvorane. Že leto kasneje je bila jama pripravljena na visoki obisk. 17. avgusta 1819 si je Postojnsko jamo namreč ogledal takratni prestolonaslednik Ferdinand I in tako postal prvi uradni obiskovalec. Ta datum danes beležimo kot začetek turizma moderne dobe v Postojnski jami.

Jamska komisija

Leta 1823 je bila ustanovljena Jamska komisija, prvi upravni organ Postojnske jame, ki je prevzel organizacijo urejanja in vodenja po Postojnski jami. Jamska komisija je leta 1824 izdala prvi jamski statut, uvedla vstopnino in kmalu so po jami uredili tudi razsvetljavo.

Binkoštno jamsko slavje

Predstavniki Jamske komisije so sklenili, da bodo iz finančnih in propagandnih razlogov, vsako leto na binkoštni ponedeljek priredili jamsko slavje, ki se je takrat odvijalo v Kongresni (Plesni) dvorani Postojnske jame, ki je od vhoda oddaljena dobrih 500 metrov.

Slavje na binkoštni ponedeljek pa je bilo med domačini tako priljubljeno, da je postalo postojnski praznik, po nekaj desetletjih prekinitve pa je prireditev ponovno oživela v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja.

Močna turistična točka v 19. stoletju

Obdobje do konca prve svetovne vojne pomeni na eni strani prizadevanje upravljavcev za čim večji obisk Postojnske jame, hkrati pa je to tudi čas velikih tehničnih pridobitev.

Zaradi ugodne prometne lege je skozi Postojno potovala množica turistov, ki so si radi ogledali kraško podzemno lepotico. Upravljavci so si prizadevali, da bi postala Postojnska jama čimbolj poznana v svetu.

Upravljalci jame so se že zelo zgodaj zavedli pomena propagande in se posluževali tiskanih medijev, predvsem plakatov in letakov. Sodelovali so na pariški (1867) in dunajski (1873) mednarodni razstavi, oglaševali jamo v časopisih in izdajali vodnike.

Leta 1857 so pri Postojnski jami uvedli posebno knjigo, t. i. Gedenkbuch, zlato knjigo, rezervirano le za podpise najimenitnejših gostov. Danes pri Postojnski jami skrbno hranimo štiri take knjige, četrta je še vedno v rabi, v te pa se, z izjemo najstarejše, niso podpisovali le plemenitaši, temveč so vanje svoje vtise in navdušenje nad jamo zapisali tudi člani posebnih delegacij, znanstveniki, umetniki ali intelektualci.

Jamska železnica v juniju 1872

Poseben odmev in pomen v zgodovini razvoja je imela jamska železnica, ki je na pobudo predsednika Jamske komisije Antona Globočnika stekla 16. junija 1872. Po jami so položili tire, po kateri so ročno potiskali vozičke. Ta predstavlja predhodnico današnje krožne proge, kjer vagone vlečejo električne lokomotive.

Električna razsvetljava leta 1884

Napeljavo električne razsvetljave v Postojnski jami, poskusno leta 1883 in stalno le leto kasneje, ki je bila prva na ozemlju takratne Kranjske, je kot večino novosti, ponovno spodbudil obisk z dunajskega dvora. Tri električne luči so takrat zasvetile v Veliki dvorani, že leto kasneje pa je Postojnska jama kot tretja na svetu dobila stalno električno razsvetljavo.

Postojnska jama med vojnama v rokah Italijanov

Med obema vojnama je po Rapalski pogodbi Postojna pripadla Italiji. S Postojnsko jamo je upravljal italijanski državni zavod, direktor pa je bil vse do svoje smrti leta 1941, domačin in znan slovenski speleolog Ivan Andrej Perko, ki se je zelo trudil za razpoznavnost Postojnske jame v svetu, tako na speleološkem, kot na turističnem področju.

Med obema vojnama so se raziskovanja nadaljevala in narejeni so bili nekateri posegi v jamsko podzemlje. Naredili so umetni prehod med Črno in Postojnsko jamo, dokončali turistično pot po jami in jo elektrificirali, pred vhodom pa so zgradili upravno stavbo z restavracijo.

Leta 1924 je začela po Postojnski jami voziti bencinska lokomotiva. V Postojni so odprli italijanski državni inštitut z muzejsko zbirko, v Postojnski jami pa biospeleološko postajo, pomemben del ponudbe pa je pomenil tudi poštni urad v Postojnski jami.

Čas druge svetovne vojne in čas po njem

Razvoj je ponovno prekinila 2. svetovna vojna, ko je obisk Postojnske jame znova zelo upadel. Po letu 1947 se je razcvet turizma in z njim pogojene infrastrukture v Postojnski jami nadaljeval, zgrajena je bila krožna železniška proga, število obiskovalcev pa je dosegalo skoraj milijon letno.

Postojnska jama danes

Danes podjetje Postojnska jama d.d. upravlja z naravnimi znamenitostmi – jamami Postojnskega jamskega sistema (Postojnska jama, Pivka jama, Črna jama, Planinska jama, Otoška jama, Jama pod Predjamskim gradom) in kulturno znamenitostjo, Predjamskim gradom.

Pomemben del podjetja predstavlja gostinski del z reprezentančnim Jamskim dvorcem, podjetje pa je tudi organizator nekaterih prepoznavnejših prireditev. Razvija nove produkte, vezane na ogled Postojnske jame in nadaljuje delo predhodnikov na področju prepoznavnosti slovenskega kraškega podzemlja.