Postojnska jama

Fantastičen preplet rovov, galerij in dvoran, pestrost kraških pojavov in prek 150 podzemnih živalskih vrst so razlogi, zaradi katerih boste na vlakec želeli vstopiti tudi vi.

Ogled Postojnske jame

Vsak obisk v Postojnski jami spremljajo vodniki, ki obiskovalcem podrobneje predstavijo lepote jame. Obiskovalcem so na razpolago tudi avdiovodniki v različnih jezikih.

Petmetrski dragulj

Najlepši stalagmit Postojnske jame se imenuje Briljant. Ob pogledu na to čudovito, bleščeče belo kapniško skulpturo se preprosto morate strinjati, da je vreden svojega imena. Približno 5 metrov visok kapnik Briljant stoji na mestu, kjer skozi strop močneje in enakomerno kaplja. Iz vode, ki polzi po oblem temenu kapnika, se stalno in enakomerno odlaga tanka plast sige iz čistega kalcita. Zato ima kapnik tako izredno bel in bleščeč videz in ne preseneča, da je že desetletja simbol Postojnske jame in slovenskega krasa. Ob njem stoji prav po baročno okrašen kapniški steber.

Postojnska jama sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. 24 kilometrov rovov, galerij in veličastnih dvoran ponuja enkratno doživetje podzemnega sveta. 

Človeške ribice (Proteus anguinus) so od nekdaj burile ljudsko domišljijo. Ljudje so menili, da so to zmajevi mladiči, ki jih ob visoki vodi naplavi na površje. Ker gre za neotenične živali, pri katerih odrasle živali ohranijo večino telesnih značilnosti mladička, ta ljudski opis niti ni tako daleč od znanstvenega. Ali ne bi torej človeška ribica nemara res postala zmaj, če bi se odločila odrasti?

  • 02 Postojnska jama vrhinci 1a
  • 02 Postojnska jama vrhinci 1b
  • 02 Postojnska jama vrhinci 1c pop02

Po jami z vlakcem

Postojnski vlakec obiskovalce po jamski pokrajini prevaža že 140 let. Svojo 3,7 kilometrov dolgo pot po jami začenja na vstopnem peronu edinstvene jamske železnice, kjer zlasti v poletnem času vlada živahen vrvež, značilen za največje svetovne kolodvore. Od nekdaj dobrih 300 metrov, ki so bili obiskovalcem dostopni do leta 1818, si danes obiskovalec jame v uro in pol trajajočem rednem obisku lahko ogleda nekaj več kot 5 kilometrov turistično opremljenih rovov.

Vrsto let so si obiskovalci jamo ogledovali samo peš. Ko je spomladi leta 1857 jamo obiskal cesarski par s spremstvom, so za cesarico Elizabeto in njeni dvorni dami izdelali tri žametne nosilnice. Leta 1872 so položili tirnice do današnje Velike gore (tedaj se je imenovala Kalvarija) in obiskovalcem ponudili vožnjo z dvosedežnimi vozički, ki so jih porivali vodniki. Kljub temu, da so motorno vleko načrtovali že pred prvo svetovno vojno, so jo uvedli šele leta 1924, leto pred tem pa so v jami obnovili celoten železniški sistem.

Prikaži več

Leta 1928 je na vhodu v Postojnsko jamo zraslo novo upravno poslopje, danes Jamski dvorec, v katerem sta bili poleg restavracije tudi nova vstopna postaja jamske železnice in prostor za sprejem obiskovalcev. Tu so na vlak sedli obiskovalci, ki so si jamo želeli ogledati z železnico, skozi glavni vhod pa so vstopali tisti, ki so se odločili za pešačenje po jami. Ob slovesni otvoritvi turistične sezone leta 1957 so vlogo bencinskih lokomotiv, ki so z izpušnimi plini zmanjševali vidljivost v jami, prevzele akumulatorske lokomotive. Ob naraščajočem številu obiskovalcev pa je predvojna, enotirna proga z le dvema izogibališčema na celotni poti, po kateri so naenkrat lahko vozile le tri lokomotive, povzročala vedno več zastojev.

Prvo motorno lokomotivo Montania št. 803 danes hrani Notranjski muzej Postojna, druga lokomotiva Montania S-10, št. 2004 pa je na ogled v razstavnem paviljonu EXPO Postojnska jama kras.

20. junija 1964 so zato slovesno odprli dvotirno železniško progo s pentljo pri vhodu v jamo,  štiri leta kasneje pa je bila končana tudi druga faza s pentljo do Koncertne dvorane. Dvotirna krožna proga še danes omogoča nemoten prevoz množice obiskovalcev, ki si vsako leto želi ogledati Postojnsko jamo.

Ogled Postojnske jame

Vsak obisk v Postojnski jami spremljajo vodniki, ki obiskovalcem podrobneje predstavijo lepote jame. Obiskovalcem so na razpolago tudi avdiovodniki v različnih jezikih.

Urnik ogledov Postojnske jame

 09:0010:0011:0012:0013:0014:0015:0016:0017:0018:00
januar                      
februar                       
marec                       
april*                        
maj                             
junij                             
julij                              
avgust                              
september                             
oktober                        
november                       
december                       

* dodatni ogledi v aprilu 2016: ob 11:00 in 15:00 uri.

Vstopnina

Cena velja na osebo.

Odrasli 23,90 €
Dijaki, študenti 19,10 €
Otroci 6–15 let 14,30 €
Otroci do 5 let 1,00 €

Avdiovodenje je na voljo v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, madžarskem, španskem, ruskem, poljskem, češkem, hebrejskem, kitajskem, japonskem in korejskem jeziku.

V ceni je všteto osnovno nezgodno zavarovanje.

Kdor da kaj nase, jo preprosto mora obiskati

V dvestoletni zgodovini organiziranih obiskov je jamo obiskalo že 36 milijonov navdušenih obiskovalcev z vseh koncev sveta. Mnogi med njimi so pustili svoj pečat v nepozabnih vpisnih knjigah.

Ena od zanimivosti Postojnske jame so danes gotovo tudi zapisi v knjige obiskovalcev, še posebej v Zlato spominsko knjigo, saj med njimi najdemo zares zanimiva imena iz svetovne zgodovine, kulture, znanosti, politike, gospodarstva in tako naprej. Že sredi 19. stoletja se je Postojnska jama lahko pohvalila z obiskovalci ne samo iz Evrope, ampak tudi iz Avstralije, Kitajske in Indije ter celo z Jave in Sumatre.

Včasih pa so se obiskovalci podpisovali kar na stene in kapnike. Tako najdemo v Rovu starih podpisov zapise celo iz 13. stoletja, največ pa jih je iz 16. in 17. stoletja.

Kot prvi »uradni« obiskovalec je v takrat že turistično urejeno jamo vstopil avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I. Prvi se je tudi vpisal v spominsko knjigo. Do leta 1941 se je spominskih knjig nabralo kar 31 in vse so shranjene v jamskem muzeju. Leta 1857 pa so uvedli še posebno knjigo, tako imenovano Zlato knjigo, rezervirano za podpise in vtise najimenitnejših gostov. Danes je v rabi že četrta, vpisi pa so svojevrstni pričevalci časa in tudi svetovnih političnih razmer.

Prikaži več

V seznamih podpisov se vrsté imena številnih imenitnih gostov. Mednje sodijo skoraj vsi evropski vladarji, od Švedske do Grčije, predvsem pa voditelji tistih držav, kamor so v različnih časih sodile naše slovenske dežele, kitajski in japonski mogočniki, brazilski cesar …: Cesar Franc I. (jamo je obiskal dvakrat, leta 1816 in 1818) in nadvojvoda, prestolonaslednik Ferdinand (1819); Napoleonova vdova, cesarica Maria Louise (1830 in 1832), prestolonaslednik Maksimilijan Bavarski, kasnejši kralj Maksimilijan II. Bavarski (1835); nadvojvoda Ivan (1837 in 1844); cesar Franc Jožef I. (1857 in 1883); brazilski cesar Dom Pedro II. s cesarico Thereso Christino (1871); srbski kralj Milan Obrenović (1887 in 1888); čarom Postojnske jame se nista mogla upreti niti japonski princ Takehito-Shinnou in njegova žena, princesa Yasuko, ki sta po Evropi potovala v decembru 1889; romunski kralj Karel I. in njegova žena, kraljica Elizabeta (z umetniškim psevdonimom Carmen Sylva); italijanski kralj Viktor Emanuel III. (1919 in 1922); Shri Vijayadevji Mohandjevi, maharadža Dharampurja z ženo (1924); Benito Mussolini (1938).

Predsednik Josip Broz Tito jo je prvič obiskal 28. maja 1945. V naslednjih letih jo je s številnimi državniškimi delegacijami obiskal še mnogokrat. Tako je na primer leta 1954 gostil turškega predsednika Bayara, leto kasneje pa goste iz Grčije, kralja Pavla z ženo Frederiko. Predsednik Egipta Gamal Abdel Naser si je leta 1956 jamo ogledal skupaj s tedanjim predsednikom izvršnega sveta Slovenije Borisom Kraigherjem. V letu 1960 sta jamo obiskala egiptovski predsednik Anvar El Sadat in predsednica vlade Cejlona Sirimavo Bandaranajke. 29. avgusta 1963 sta predsednik Tito in Jovanka Broz v jamo pospremila ruskega predsednika Nikito Hruščova z ženo Nino.

Milan Kučan, prvi slovenski predsednik, je skupaj z ženo Štefko v Postojnski jami spremljal mnoge odlične goste novejše dobe. 12. oktobra 2001 sta jamo v njegovem spremstvu obiskala danska kraljica Margareta II. z možem, princem Henrijem. Isto leto se je v zlato spominsko knjigo Postojnske jame podpisala japonska princesa Nori (Sayako), edina hči japonskega cesarskega para. Leta 2005 so med ostalimi Postojnsko jamo obiskali kar štirje predsedniki držav: Republike Poljske Wlodzimierz Cimoszewicz, Republike Slovaške dr. Ivan Gašparovič s soprogo Silvijo, finska predsednica Tarja Halonen in armenski predsednik Robert Kačajan ter nizozemski meteorolog, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1995, Paul Crutzen. 1. junija 2006 se je povabilu predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška odzval monaški knez Albert II. Italijanski premier Romano Prodi pa je bil gost Postojnske jame septembra 2007.

Tudi v zadnjih letih je Postojnsko jamo obiskalo veliko pomembnih obiskovalcev. V aprilu 2013 je jamo obiskal predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, in sicer ob praznovanju 800. obletnice prvega znanega podpisa v Postojnski jami. Mesec dni kasneje mu je sledila predsednica indijskega Parlamenta Lokh Sabha, gospa Meira Kumar ter predsednik Republike Estonije, gospod Toomas Hendrik Ilves. Njuni cesarski visokosti, japonski princ in princesa Akishino, ki smo ju gostili v juniju 2013, sta bili zelo navdušeni nad lepoto in veličastnostjo podzemlja. Gosta sta občudovala naravo in se spraševala, kako dolgo je bilo potrebno, da drobne kapljice zgradijo tako fantastično pokrajino. V istem letu je obiskal Postojnsko jamo tudi ameriški senator slovenskega rodu Tom Harkin in le malce kasneje smo gostili tri princese iz tajske kraljeve družine: MC Bhansawali Kitiyakara, HRH Soamsawali in HRH Bayrakitiyabha. Leta 2014 pa so nas z obiskom počastili Nobelov nagrajenec Sir Harry Kroto, ki je prišel s soprogo Margaret, gospod Li Yong, generalni direktor UNIDO in predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča, gospod Sang - Hyun Song.

Sredi istega leta nas je s svojim obiskom Postojnske jame počastil tudi slovenski pisatelj Boris Pahor, ki je bil kljub skorajšnjemu praznovanju 101. rojstnega dne še vedno poln moči in ustvarjalnega zanosa in se spominjal, da je bil prvič na obisku še v študentskih letih. Tudi v jesenskem času leta 2014 smo gostili posebne obiskovalce, ena najprepoznavnejših je bila ameriška astronavtka slovensko indijskega rodu, Sunita Williams, ki je po obisku jame povedala, da je bila to prav posebna izkušnja in tudi v spominsko knjigo visokih obiskovalcev napisala, da je počaščena, ker je lahko videla zemljo »od zgoraj in od spodaj«. Prve visoke goste v letu 2015 smo gostili že januarja, in sicer je bila to skupina ruskih kozmonavtov iz Star City Russia's Cosmonaut Training Centre, ki jih je na obisku Slovenije spremljal Dragan Živadinov. Prvi predsedniški obisk pa smo zabeležili februarja z obiskom predsednice Republike Malte, Marie-Louise Colerio Preca, ki je po svojem obisku v Zlato knjigo napisala: "Nihče ne more opisati čarobnosti Postojnske jame. Videti jo moraš, da lahko verjameš." Na pragu pomladi si je v damskem programu uradnega obiska Slovenije jamo ogledala prva dama Turčije Emine Erdogan, le nekaj dni za tem pa tudi podpredsednik kitajske vlade Sun Zhengcai z delegacijo in v spremstvu veleposlanika Republike Kitajske v Sloveniji. Le nekaj dni za posebno prelomnico, ko smo gostili 36-milijontega obiskovalca Postojnske jame, si je jamo ogledal tudi predsednik vlade Republike Češke Bohuslav Sobotka s soprogo in sodelavci. V juniju tega leta sta prišla na ogled največje slovenske znamenitosti tudi novi veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Robert Hartley in njegova žena Elizabeth Dickinson.