Človeška ribica – spoznajte zmajeve mladičke

Januarja 2016 je pravljica postala resničnost: svet je obšla novica o izleganju jajčec zmajevih mladičkov.

Človeška ribica že stoletja buri duhove prebivalcev, glas o njej pa je zahvaljujoč burni domišljiji , izredni skrivnostnosti vrste ter s pomočjo Janeza Vajkarda Valvasorja dosegel vse konce takratnega cesarstva.

Redek biser

Zaradi vedno večje onesnaženosti podzemnih voda ter človeškega vpliva na podzemni ekosistem število živečih primerkov ribice vztrajno pada in leta 2009 jo je Svetovna zveza za ohranitev narave (The World Conservation Union) uvrstila na seznam ogroženih živalskih vrst. Sir David Attenborough, legendarni britanski naravoslovec in avtor številnih dokumentarnih filmov v produkciji hiše BBC, pa je človeško ribico uvrstil na seznam desetih ogroženih živalskih vrst, ki bi jih vzel na svojo »Noetovo barko«:

 Človeška ribica je ena izmed največjih strokovnjakinj v prilagoditvi svojemu okolju.

Pričakovanje rojstva mladičkov tako ostaja izredno pomemben dogodek za Slovenijo, naravoslovje in naravoslovce po vsem svetu.

V pričakovanju zmajevih mladičev

V soboto 30. januarja 2016 je eden izmed vodnikov v Postojnski jami opazil, da je na steklo akvarija v Koncertni dvorani pritrjeno jajčece človeške ribice. Ob jajčecu je bila tudi breja samica, ki je jajčece čuvala. Svetovna javnost je navdušeno pozdravila prvo jajčece in nestrpno čakala na izleganje zmajevih mladičkov. V torek, 31. maja, 124. dni kasneje je temo podzemnega sveta in luč navdušenega sveta oboževalcev ugledal prvi zmajev mladiček. Prvorojenka že lepo raste, oči in nogice so lepo vidne. Pogumni ribici se je že pridružilo 21 novo izleženih bratcev in sestric. Razvoj poteka po načrtih, mi pa še vedno stiskamo pesti!

Dnevnik ribice

30. januar

1. DAN

Jamski vodnik Juan Pablo Maschio opazi prvo jajčece in o tem obvesti vse pristojne. Iz akvarija  odstranimo vse človeške ribice, ki bi lahko motile potek odlaganja oz. pojedle jajčeca. V akvariju ostane samo mama zmajevka s svojim jajčecem.

Ali ste vedeli?

Breja samička svoja jajčeca silovito brani pred drugimi ribicami.

03. februar

5. DAN

V akvariju opazimo novo jajčece. Samica je v treh dneh premaknila svoj teritorij odlaganja pod ploščati kamen na eno od dveh idealnih mest.

Ali ste vedeli?

Človeške ribice svoj teritorij označijo s kemičnimi signali.

11. februar

13. DAN

Človeška ribica nas  čez noč znova razveseli in danes naštejemo 24 jajčec, ki so razporejena na obeh straneh ploščatega kamna.

19. februar

21. DAN

Samička izleže 52. jajčece. S kamero opazujemo, kako se posameznim jajčecem približujejo postranice, potočni rakci, s katerimi v našem akvariju hranimo človeške ribice. V odsotnosti samičke se trije skušajo pregristi skozi ovoj jajčeca. Ko se samička vrne, jih takoj zazna in napade.

Ali ste vedeli?

Človeške ribice zelo dobro vohajo in okušajo ter so sposobne zavohati vrsto in kakovost potencialne hrane. Še pomembneje pa je to, da zaznavajo tudi šibka električna polja drugih živali, kar jim je v pomoč v popolni temi.

24. februar

26. DAN

Obiščeta nas strokovnjakinja za biologijo človeške ribice, dr. Lilijana Bizjak Mali iz ljubljanske Biotehniške fakultete, in dr. Stanley Sessions, strokovnjak za področje integrativne biologije dvoživk na Hartwick Collegeu v ameriški zvezni državi New York. Pregledata jajčeca in ugotovita, da nekatera že kažejo znake razvijanja.

Ali ste vedeli?

Dr. Sessions v ZDA med drugim proučuje najbližjega sorodnika človeške ribice. To je repata dvoživka iz rodu Necturus, ki živi v površinskih vodah vzhodne obale Severne Amerike. Tudi predniki in sorodniki človeških ribic pri nas so živeli na površju. Izumrli so v času ledene dobe.

08. marec

39. DAN

Televizijska mreža Discovery Channel obišče Postojnsko jamo, da bi svet seznanila z izjemnim dogodkom. Svetovne medijske hiše si podajajo kljuko v želji, da biposnele dragocena jajčeca. A skrivnost ostaja  v temi, posneta samo z IR-kamero.

15. marec

46. DAN

Preverjamo stanje podzemne reke Pivke, naravnega okolja človeške ribice. Reka je narasla. Visoke vode so človeškim ribicam nevarne, saj jih lahko odnesejo iz jame, zunaj pa večinoma umrejo.

Ali ste vedeli?

V Sloveniji je človeška ribica z zakonom zavarovana živalska vrsta, od leta 1982 pa uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst.

28. marec

59. DAN

Samička nenadoma zapusti jajčeca in se umakne na drugo stran akvarija – tu izleže še eno jajčece. Po mnenju biologov je njeno vedenje najbrž naravno, da bi razdeljenim jajčecem omogočila večje možnosti za preživetje.

Ali ste vedeli?

Statistično v naravi iz 500 izleženih jajčec dobimo dva mladička.

01. april

63. DAN

Del izleženih jajčec je neoplojen. Prepoznamo jih po odsotnosti razvoja, ki mu počasi sledijo prvi znaki propadanja. Jajčeca postanejo motna in takrat jih je treba odstraniti.

10. april

72. DAN

Zarodki se začnejo gibati v obliki črke S in zabavajo goste, ki na zaslonu v jami spremljajo pravo malo plesno predstavo.

27. april

89. DAN

Velika selitev. Kamen previdno prestavimo v posodo, v kateri ga prenesemo v akvarij, ki je nekoliko odmaknjen od glavne turistične poti. Del jajčec odpade in prestavimo jih na mrežico – na nekakšne »jasli« . Tako se blizu površja, kjer je veliko kisika,  razvijajo naprej.

Ali ste vedeli?

Človeška ribica živi lahko sto let, brez hrane pa lahko vzdrži tudi deset let.

07. maj

99. DAN

Škrge naših zarodkov se počasi vejijo. Videti je kroženje krvi in prvi srčni utrip. Življenje postaja vse bolj otipljivo. Zarodki se precej umirijo.

Ali ste vedeli?

Človeška ribica diha z zunanjimi škrgami, s preprostimi pljuči in kožo. Razvito ima notranje uho, ki je hkrati ravnotežni in slušni organ.

17. maj

109. DAN

Naš zarod je v spontanem hrbtnem položaju in še kakšna tri obdobja sprememb oddaljen od izleganja iz jajčec. Danes nas je razveselil zarodek, ki se je več kot uro divje obračal v ovojih. Počasi ga bomo dočakali.

Ali ste vedeli?

Glede na temperaturo vode lahko razvoj zarodka v jajčecu poteka tudi do 140 dni , kar je izjemno dolgo v primerjavi z drugimi repatimi dvoživkami.

20. maj

112. DAN

V petek, 20. maja, nas znova obiščeta dr. Malijeva in dr. Sessions. Dr. Malijeva fotografira zarodek pod mikroskopom. Razveseli nas z ugotovitvijo, da je na brstu za okončino že vidna zareza za prsta, zato je izleganje blizu. Zarodek je videti v razvojni fazi 19 po Brieglebu. Škrgice so bolj razvejene, viden je očesni pigment, srce bije in je prekrvavljeno. Velikost zarodka je med 17 in 18 mm.

Ali ste vedeli?

Ličinka človeške ribice ima oči, ki pa jih pri odrasli živali preraste koža.

30. maj

124. DAN

V ponedeljek, 30. maja, je temo podzemnega sveta in luč navdušenega sveta oboževalcev ugledal prvi zmajev mladiček.

01. junij

125. DAN

Že dan po prvem zmajčku smo pri izleganju takole »zasačili« še njegovega bratca ali sestrico. In v objektiv ujeli še en trenutek porajanja novega življenja.

14. junij

138. DAN

Prvorojenka že lepo raste, oči in nogice so lepo vidne. Za zdaj se »zabava« s plavanjem proti gladini in nazaj. Pogumni ribici se je kmalu pridružilo še dvanajst novoizleženih bratcev in sestric.

15. junij

139. dan

Iz jajčeca se začne prebijati še ena ličinka. Če ob tem pomislite “nič novega”, se motite. Ta je očitno zares previdna in ve, da ni dobro iti “z glavo skozi zid”. Zato ovojnico začne prebijati z repkom,  izleže pa se v obratni smeri – najprej svet “preskenira” z repkom, in šele ko je  vse v redu, prileze ven še glava.

16. junij

140.DAN

Hitro rastoče ličinke bo treba kmalu prestaviti v akvarije, vsako v svojega, in to je precej občutljiv postopek – so pa to zgolj prijetne težave za naše biologe, ki pripravljajo že prve zaloge hrane za mlade zmajčke, ko bodo ti pripravljeni pokazati prve zobke.

18. junij

142. dan

Kako reči tistemu, ki preživi, ko ga večina že odpiše? Tistemu, ki ima statistično najmanjše možnosti, ker so njegovi življenjski pogoji kratko malo preveč surovi? Tistemu, ki s svojim rojstvom, vztrajnostjo in trdoživostjo preseneti in navduši? Skoraj nujno ga je bilo treba poimenovati – Boris!

Boris se je izlegel iz jajčeca, ki je bilo najbližje okuženim,plesnivim  jajčecem, zato smo ga morali dati v posebno posodo. Bil je brez posebne filtracije, voda se je filtrirala samo po “naravni” poti. Mi pa smo čakali. In 142. dan po izleganju jajčec smo ga dočakali, on pa se je pobalinsko nastavil fotoaparatu. Dobrodošel Boris, ti zverinica, želimo ti vso srečo.

22. junij

146. dan

Gor – dol, gor – dol, ličinke “divjajo” po svojih posodah. Najraje plavajo proti gladini in nazaj proti dnu.  Iz rumenjaka dobijo očitno dovolj energije. Z glavami, ki so že trapezoidne oblike, čedalje bolj spominjajo na odrasle živali. Niso pa še bele, temveč so še lepo pigmentirane. Največje ličinke medtem že kažejo zadnje noge.

25. junij

149. dan

Pri vsakem otroku pride čas za merjenje in številke. Mi moramo to narediti brez dotikanja, zato na dno akvarija namestimo mrežo velikosti 1 x 1 cm. Največji “zmaji”, ki so se izlegli med prvimi, so zdaj veliki med 2 in 2,5 centimetra. Pri vseh je še vedno viden rumenjak na trebušni strani in pri nekaterih že vsi trije prsti na sprednjih nogah.

29. junij

153. dan

Ličinke se še vedno hranijo z rumenjakom, mi pa hitimo s pripravo hrane. Pet zarodkov še čaka v ovojnici. Od prvega izleganja je minil že dober mesec in počasi bi se najstarejšim ličinkam morala začeti razvijati ustada bodo lahko začele jesti. Ti trenutki negotovosti dvigujejo stopnjo živčnosti med nami.

07. julij

161. dan

Naša biologa spet zavihata rokave in se odpravita k enemu redkih neoporečnih delov reke Pivke. Tokrat “nabereta” blato in ga v posebni petrijevki postavita v posodo ene od ličink. Želimo namreč preveriti, kako se bo odzvala na elemente iz naravnega okolja. Mali zmajček se z veseljem zapodi v blato, ustreza mu tudi petrijevka, pod katero se je skrije. Ker se človeške ribice počutijo varne, ko se stisnejo ob kamne, tudi drugim namestimo steklena skrivališča, kjer z veseljem “počivajo”.

14. julij

168. dan

Izleže se Jojo! Zadnji zmajček! Jojo mu pravimo, ker je v jajčecu dobesedno visel s kamna na tanki nitki in se zibal. Dan pred njim pa se je izlegel tudi Počasne, ki se je hotel najprej prepričati, ali je vredno priti iz ovojnice. Opazili smo, da sta tudi zadnji ličinki po velikosti in razvoju že zelo podobni drugim, ki so se izlegle pred njima. Sklepamo, da sta “prekoračili rok” in se v ovojnici razvijali, kot bi bili že zunaj nje. 

20. julij

174. dan

Zmajčki so lačni. Pred petimi dnevi smo štirim največjim in najstarejšim ličinkam prvič ponudili pojedino – slastne črvičke. Dve sta jih z veseljem pojedli. Čeprav imajo še skoraj vse ribice zaloge rumenjaka, to, da že jedo, pomeni, da se razvijajo v pravi smeri.  V naslednjih dneh smo črvičke ponudili tudi drugim in veseli smo, da so se nekatere ličinke svojega plena lotile kot strašni zmaji.

28. julij

182. dan

Prstki, nogice in skrivnostne črte. Nekateri naši zmajčki imajo na sprednjih nogah že tri prstke, zadaj pa se jim lepo oblikujejo in daljšajo nogice. En zmajček danes prvič dvigne glavo, in to je še en dober znak v razvoju. Ribice vidno razvijajo svoj plenilski nagon. Zdaj črve za malico zaznajo že na daleč, se jim počasi približajo in jih hitro pojejo. Zato previdno, zmajček je zelo simpatičen, a vas lahko kaj hitro zagrabi! 

16. avgust

201. dan

Zmajčki hujšajo – to je popolnoma normalen razvoj, saj naše ličinke rastejo v dolžino, nekatere so dolge že več kot tri centimetre. Pri najbolj razvitih so nogice že funkcionalne. Torej, deset prstkov, štiri nogice in že raziskujejo okolje. Zdaj si pri lovu na črve pomagajo tudi z zadnjima nožicama, saj se premikajo tudi z njima. Najbolj razviti raziskovalci so vsak dan bolj podobni mami zmajevki in zelo hitro rastejo. Kar prehitevajte po levem pasu, a vseeno previdno in z veliko sreče, dragi zmajčki! 

07. september

223. dan

Od izleganja prve zmajčice do danes je minilo že 110 dni. Po razpredelnici razvoja, ki jo je objavil raziskovalec Durand leta 1963, se s tem obdobjem (110–120 dni) končuje faza ličinke in se začenja juvenilno oziroma mladostniško obdobje. Zmajčki so veliki od 3,5 do 4 cm, telesa se jim daljšalo, razmerje med debelino in dolžino je 1 proti 12. Nožice so funkcionalne, glava je trapezaste oblike in sploščena. Rast ličink je bila hitra, v juvenilnem obdobju pa se rast upočasni.

10. oktober

256. dan

video1

 

 

Bam-bam-bam!  

Tako zvenijo koraki naših zmajev, ko se previdno in počasi premikajo proti plenu. Lovski nagon pri zmajčkih še kako deluje. Oči so lepo vidne, pigment ostaja, rumenjaka ni več, ker zdaj sami poskrbijo, da niso lačni. Največji zmajčki so dolgi že med 4,5 in 5 centimetri. Na pogled so mladi zmajčki že zelo podobni odraslim človeškim ribicam. 

22. november

308. dan

Čeprav se že nekaj mesecev navidezno vse vrti samo okrog mladih zmajčkov, nismo pozabili na naše odrasle “zmaje”. A z njimi je delo že utečeno in so tudi precej manj zahtevni kot mlade “pošasti”. Redno jim je treba čistiti akvarije, jih hraniti in se z njimi občasno pogovarjati, ko nas nihče ne sliši. :) Da bi lahko naše odrasle človeške ribice uživale v slastni pojedini – postranicah, morata biologa zavihati rokave, obuti škornje, se spraviti v vodo in loviti postranice v potoku. Ker v akvarije ne smemo vnašati nevarnih tujkov, morata postranice skrbno prebrati s slamico. Naporno delo, vendar tudi zabavno. In v poznih jesenskih dneh tudi nekoliko hladno. 

01. december

320. dan

Medtem ko se odrasle človeške ribice mastijo s svežimi postranicami, mladi zmajčki uživajo v svojem skritem kraljestvu. Za hrano še vedno enako skrbimo, v akvarije jim dodajamo tudi najljubše “pohištvo” – kamne, da se lahko skrijejo. Vsi so  dolgi že 5 cm in več. Naj le rastejo tako kot do zdaj. 

ŽIVIJO, SVET!