Ena od zanimivosti Postojnske jame so danes gotovo tudi zapisi v knjige obiskovalcev, še posebej v Zlato spominsko knjigo, saj med njimi najdemo zares zanimiva imena iz svetovne zgodovine, kulture, znanosti, politike, gospodarstva in tako naprej. Že sredi 19. stoletja se je Postojnska jama lahko pohvalila z obiskovalci ne samo iz Evrope, ampak tudi iz Avstralije, Kitajske in Indije ter celo z Jave in Sumatre.

Včasih pa so se obiskovalci podpisovali kar na stene in kapnike. Tako najdemo v Rovu starih podpisov zapise celo iz 13. stoletja, največ pa jih je iz 16. in 17. stoletja.

Kot prvi »uradni« obiskovalec je v takrat že turistično urejeno jamo vstopil avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I. Prvi se je tudi vpisal v spominsko knjigo. Do leta 1941 se je spominskih knjig nabralo kar 31 in vse so shranjene v jamskem muzeju. Leta 1857 pa so uvedli še posebno knjigo, tako imenovano Zlato knjigo, rezervirano za podpise in vtise najimenitnejših gostov. Danes je v rabi že četrta, vpisi pa so svojevrstni pričevalci časa in tudi svetovnih političnih razmer.

V seznamih podpisov se vrsté imena številnih imenitnih gostov. Mednje sodijo skoraj vsi evropski vladarji, od Švedske do Grčije, predvsem pa voditelji tistih držav, kamor so v različnih časih sodile naše slovenske dežele, kitajski in japonski mogočniki, brazilski cesar …: Cesar Franc I. (jamo je obiskal dvakrat, leta 1816 in 1818) in nadvojvoda, prestolonaslednik Ferdinand (1819); Napoleonova vdova, cesarica Maria Louise (1830 in 1832), prestolonaslednik Maksimilijan Bavarski, kasnejši kralj Maksimilijan II. Bavarski (1835); nadvojvoda Ivan (1837 in 1844); cesar Franc Jožef I. (1857 in 1883); brazilski cesar Dom Pedro II. s cesarico Thereso Christino (1871); srbski kralj Milan Obrenović (1887 in 1888); čarom Postojnske jame se nista mogla upreti niti japonski princ Takehito-Shinnou in njegova žena, princesa Yasuko, ki sta po Evropi potovala v decembru 1889; romunski kralj Karel I. in njegova žena, kraljica Elizabeta (z umetniškim psevdonimom Carmen Sylva); italijanski kralj Viktor Emanuel III. (1919 in 1922); Shri Vijayadevji Mohandjevi, maharadža Dharampurja z ženo (1924); Benito Mussolini (1938).

Predsednik Josip Broz Tito jo je prvič obiskal 28. maja 1945. V naslednjih letih jo je s številnimi državniškimi delegacijami obiskal še mnogokrat. Tako je na primer leta 1954 gostil turškega predsednika Bayara, leto kaneje pa goste iz Grčije, kralja Pavla z ženo Frederiko. Predsednik Egipta Gamal Abdel Naser si je leta 1956 jamo ogledal skupaj s tedanjim predsednikom izvršnega sveta Slovenije Borisom Kraigherjem. V letu 1960 sta jamo obiskala egiptovski predsednik Anvar El Sadat in predsednica vlade Cejlona Sirimavo Bandaranajke. 29. avgusta 1963 sta predsednik Tito in Jovanka Broz v jamo pospremila ruskega predsednika Nikito Hruščova z ženo Nino.

Milan Kučan, prvi slovenski predsednik, je skupaj z ženo Štefko v Postojnski jami spremljal mnoge odlične goste novejše dobe. 12. oktobra 2001 sta jamo v njegovem spremstvu obiskala danska kraljica Margareta II. z možem, princem Henrijem. Isto leto se je v zlato spominsko knjigo Postojnske jame podpisala japonska princesa Nori (Sayako), edina hči japonskega cesarskega para. Leta 2005 so med ostalimi Postojnsko jamo obiskali kar štirje predsedniki držav: Republike Poljske Wlodzimierz Cimoszewicz, Republike Slovaške dr. Ivan Gašparovič s soprogo Silvijo, finska predsednica Tarja Halonen in armenski predsednik Robert Kačajan ter nizozemski meteorolog, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1995, Paul Crutzen. 1. junija 2006 se je povabilu predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška odzval monaški knez Albert II. Italijanski premier Romano Prodi pa je bil septembra 2007 gost slovenskega premierja Janeza Janše.