Živim za trenutke, ko gosta zanima!

V letu, ko praznujemo 200-letnico prve jamske vodniške službe, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami, se z dolgoletnimi jamskimi vodniki in vodnicami pogovarjamo o zanimivostih in čarih tega v svetovnem merilu izjemno redkega poklica.

Roman Bogataj

Jamski vodnik v Postojnski jami: 17 let
Govori: SLO, ANG, NEM
Posebnost: profesionalni jamar

Kevin Klun Valenčič

Jamski vodnik v Postojnski jami: 10 let
Govori: SLO, ANG, IT, HR
Posebnost: kantavtor in glasbenik

Zakaj sta postala jamska vodnika pri Postojnski jami?

Kevin: Kot domačin sem ves čas poslušal zgodbe o Postojnski jami, moji prijatelji, ki so tu delali kot študentje, so vedno imeli kaj zanimivega za povedat. Vedno so govorili o Frenku. Tisti, ki je bil vodnik pri Postojnski jami, je bil car. To je bila kultna služba. Če si delal pri Postojnski jami, si veljal delno za intelektualca, delno čudaka, malo poseben, a definitivno ne neumen, temveč zelo razgledan. To še vedno drži. Jamski vodniki imamo širok spekter znanj: smo razgledani, obvladamo več tujih jezikov, vsak je strokovnjak na določenem področju. Večinoma smo zelo »načitani«, mnogi smo prepotovali dobršen del sveta.  

Roman: Tudi t. i. »pikniki« so verjetno ena najstarejših vodniških tradicij, ki se jih še držimo. In v sklopu njih tudi iniciacija oz. krst. Starejše generacije novim bodočim jamskim vodnikom pripravimo raznorazne izzive, skozi katere jih primerno pripravimo za vodenje v vodniški službi. Sledi svečana zaprisega s podpisom.

Kevin: Če nisi za vojaka, niti za gasilca, potem je to, da postaneš vodnik pri Postojnski jami najlažji način, da si moški v uniformi. (smeh)

Kdo pa sploh lahko postane jamski vodnik pri Postojnski jami?

Kevin: Že v starih knjigah najdemo zapise, da so lahko jamskega vodnika poklicali kadarkoli si je gost zaželel ogled Postojnske jame – tudi sredi noči. Danes ni več tako, je pa dejstvo, da je biti jamski vodnik nekaj neobičajnega.

Roman: Jamskih vodnikov je v celi Sloveniji zelo zelo malo. Od tega nas je 2/3 zaposlenih prav v Postojnski jami. Vse ostalo je neprofesionalno. Gre za enega najredkejših poklicev.

Kevin: Na celem svetu je zelo majhen procent ljudi, ki so stalno zaposleni kot vodniki v jami. Gre za zelo unikatno stvar. Pomembno je, da si artikuliran. Če si introvertiran, ne gre, znajti se moraš v kaotičnih situacijah. Rad moraš imeti jamo in ljudi. Marsikdo je lahko vrhunski poznavalec jame, izjemen strokovnjak – če ne maraš ljudi, nisi pravi za med nas.  

Obiskala sta številne svetovne jame. Zakaj je med vsemi ravno Postojnska jama »the one«?

Kevin: Postojnska jama je že sama po sebi čudovita, ampak mene navdušuje predvsem dejstvo, da je to eden od simbolov Slovenije, naš prepoznavni znak. Mi kot jamski vodniki pravzaprav predstavljamo Slovenijo in našo kulturo. Zato, ker se tu stalno dogaja. Tu je cel svet, kot jamski vodnik si v centru dogajanja. Ne vem, katera lokacija v Sloveniji je bolj zaželena? Tu se ves čas dogaja, tu ni nikoli dolgčas. Jama je čudovita in tisto, zaradi česar mi je tu najlepše, je navdušenje ljudi, ku gostu jamo razkažeš, in se potem veseli še cel mesec, celo leto.

Roman: Če gledam na Postojnsko jamo kot jamar, me navdušuje predvsem, da je lahko tako ogromen votel prostor pod našimi tlemi. Ta jama je med največjimi na svetu. Z ogromnimi dvoranami. Ko gostu poveš, da odkrijemo 500 jam na leto, so navdušeni. A večina jih ima velikost od 10 do 100 m, kar je pravzaprav zgolj dolžina našega vlakca. Mi imamo sočasno na progi šest vlakcev, med njimi je 2-minutni razmak in to kar deluje. Jama se kar odpira. To je najbolj presenetljiv faktor.

Pa vendarle – v njej sta bila več tisočkrat! Se je kdaj naveličata?

Roman: Kar je meni jamarstvo dalo, je ljubezen do jam. Mislim, da ljudje opazijo, da govorim iz strasti. Vsak teden si v jami izberem en najljubši kapnik in ga gostom pokažem. Skozi neko osebno noto. Včasih se odločim in gledam na vlakcu samo v strop, drugič samo v levo, naslednjič samo v desno … In vsakič najdem novo perspektivo. Delaš pa kot vodnik – in v vsaki skupini skušam najti nekoga, ki ga to, kar govorim, zares zanima. In potem prek njega širim ljubezen in zanimanje tudi na druge.

Kevin: Ljudje nas to pogosto sprašujejo, a zanimivo je, da tu nismo vsi jamarji. Eni so, ni pa nujno, saj je ta naš poklic tako unikaten.

Roman: Biti vodnik pri Postojnski jami je unikatno, ker je tudi jama unikatna. Kakšen dan je gotovo tudi težak, živim pa za tiste trenutke, ko gosta zanima! Takrat se zadeva splača. Nekdo je toliko navdušen, da žari na koncu jame in tisti se ti vtisnejo v spomin. Zaradi tistih je delo jamskega vodnika v Postojnski jami vredno.