Težko bi živela brez Postojnske jame. Zelo.

V letu, ko praznujemo 200-letnico prve jamske vodniške službe, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami, smo na obisk in klepet povabili vodnico po Postojnski jami in upravnico Predjamskega gradu, ki je že pri 10 letih bila odločena, kaj bo postala, ko odraste.

Mateja Možina Margon

Jamski vodnik v Postojnski jami: 24 let
Govori: SLO, ANG, IT, NEM
Posebnost: poroka v Postojnski jami

Kdaj ste se zaljubili v Postojnsko jamo?

Z družino smo veliko hodili na izlete, a Postojnska jama ni nikoli bila nekaj, kamor si “kar šel”. Bila je nekaj posebnega, veličastna. In ko smo se končno odpravili, se zapeljemo z vlakcem, in v jami nas pričaka vodnik v uniformi iz nekih prejšnji časov, s kapico. Živo se spomnim, da smo stali pri Nebotičniku (najvišjem kapniku v Postojnski jami), navdušeni nad njim, in še v istem trenutku sem vedela: “Jaz bom delala tu!” Verjetno ni naključje, da sem se kasneje zaljubila prav v jamarja, ki je delal v Postojnski jami, in nekega dne, ko je goste peljal na adrenalinsko doživetje, me je povabil s sabo, češ: »Pridi, mi boš pomagala kakšno besedo v italijanščini.« In takrat sem postala del ekipe! Pred 24 leti!! To so bili lepi časi. In so še. 

Na to, kako je Postojnska jama zaznamovala vajino življenje, kaže tudi dejstvo, da sta se tu poročila.

Res je, poroka v Postojnski jami je bil izjemen dogodek, saj se tu pari niso poročali. Lep in nepozaben dogodek. Še vedno je od vseh porok, na katerih sem bila – najina top. V jamo smo se peljali z jamskim vlakcem, zaobljubi sva si izrekla na Balvederju. Menim, da je jama dobra prispodoba večnosti, ki si jo obljubiš pri poroki. 

Jama tudi sicer precej zaznamuje življenje vaše družine …

Če želiš biti vodnik po Postojnski jami, moraš imeti rad jame. O tem ni dvoma. Tudi ko se z družino odpravimo na dopust, vedno obiščemo tudi jame. “Kjer je jama, tam smo mi!” A da bi ti nekdo pokazal nekaj tako obsežnega, kot je naša jama – tega ni. Izmed vseh turističnih jam od Afrike, po Evropi, po otokih, v Nemčiji, Siciliji, Dalmaciji … Take jame, kot je Postojnska jama, ni. Postojnska jama je vedno ista. Jama te nikoli ne razočara. Drugače je, ravno zato, ker je vedno vse enako. Težko to razložiš nekomu, ki tega ne razume. Varno zavetje. S časom te ta ambient potegne vase. Težko bi živela brez Postojnske jame. Zelo. V jami lahko predse postavim ogledalo in si rečem: "To sem jaz."

Pa se je kdaj naveličate?

Ne, nikoli. Jama je zakon! Tu izveš vse. To je boljše kot pri frizerju! Frizer je lokalna scena. Tu so svetovne novice. 

Del preizkušnje novega jamskega vodnika je tudi »nagajanje«. Običajno je dežurni prek stacionarnega telefona poklical v jamo in novincu naročil, naj vzame palico in na vrhu Velike gore - na najvišji točki podzemlja – odpre loputo, da se bo Jama prezračila. Loputa v jami, seveda, ne obstaja, se je pa novopečeni vodnik kar precej namučil, preden je preiskal cel strop.  

Kakšen pa je dober jamski vodnik?

Italijanski vodniki smo glasni in tudi brez mikrofona preglasimo vse ostale vodnike z mikrofonom. Vsebina je važna, a pomembno je predvsem, da si občutljiv na ljudi okrog tebe, da znaš predvideti situacijo, preden se bo zgodila. Da nisi štorast tam spredaj, kot prvo leto, ko smo prišli … Rad moraš imeti ljudi in družbo. Pa seveda, da poznaš države, iz katerih gostje prihajajo. Italijani zelo radi večkrat omenijo njihove Grotte di Frasassi: »Ma non sono così belle!« Res izpadeš čuden, če ne veš, o čem govorijo, kajne? Rad moraš imeti državo, od koder tvoji gostje prihajajo!

»Perkova palica« ali magnet za pobiranje kovancev iz ponvic. Del obveznosti vsakega jamskega vodnika je tudi čiščenje jame po obisku. In vsak čuvaj je vedel, da bodo ponvice polne kovancev, ki so jih turisti nekoč »za srečo« metali vanje. Kot v Fontano Trevi. 

Zato je vodnik – legendarni Perko – iznašel palico, na katero je na eni strani pritrdil magnet, na drugi pa žlico. Z magnetom si nabral prvi del kovancev,  z žlico preostanek, ki se ni prijel. Ko si s palico brodil po lužicah, si lahko nabral tudi 20-30 €/dan. To je bil business ali bolje rečeno: motivacija, da so zaslužili za čiščenje jame.