Bo genom človeške ribice pomagal človeku?

To jutro je Postojnsko jamo in človeško ribico obiskala delegacija slovenskih, kitajskih in danskih znanstvenikov, ki sodelujejo pri raziskovanju genskega zapisa človeške ribice. Določili bodo genski zapis človeške ribice, ki je kar 14 do 15-krat obsežnejši od človeškega. Uspeh projekta bi pomenil preboj na področju genomike.  

Delegacija je Postojnsko jamo obiskala, saj je bila prav tu leta 1797 najdena prva človeška ribica. Pred dvema letoma pa smo prvič v 200-letni zgodovini turističnega obiskovanja jame bili priča odlaganju jajčec človeške ribice in podmladku. 

Slovenski raziskovalci z Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani bodo prispevali vzorce in biološko razlago pridobljenih podatkov. Kitajski konzorcij BGI, ki je ena največjih svetovnih ustanov na področju genomike, pa bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizah podatkov.

Tisto, kar trenutno najbolj buri duhove, je zanimanje danskega prof. dr. Larsa Bolunda, ki bo podatke interpretiral za potrebe regenerativne medicine. Znanstvenike fascinira prilagoditev ribice življenjskim razmeram, njena sposobnost upočasnitve presnove in sposobnost obnavljanja organov.

»Če bi aktivirali notranjega proteusa v sebi, bi lahko zamenjali organe in okončine, kot jih zna ta dvoživka,« razmišlja prof dr. Bolund. Bo v prihodnosti 100-letna življenjska doba pri človeku nekaj tako vsakdanjega kot pri človeški ribici?