Človeška ribica tudi na znamki!

Ob 200-letnici odkritja najlepših delov Postojnske jame se v našem Parku spominjamo še enega pomembnega mejnika: pred natanko 250 leti je J. N. Laurenti kot prvi znanstveno opisal človeško ribico. Ob tej priložnosti Pošta Slovenije izdaja priložnostno znamko z njenim motivom.

Ob 200-letnici odkritja najlepših delov Postojnske jame se v našem Parku spominjamo še enega pomembnega mejnika: pred natanko 250 leti je J. N. Laurenti kot prvi znanstveno opisal človeško ribico. Ob tej priložnosti Pošta Slovenije izdaja priložnostno znamko z njenim motivom.

Dobrota je sirota

Prvi je o t.i. »zmajevih mladičkih« v Slavi Vojvodine Kranjske že leta 1689 pisal Janez Vajkard Valvasor. A znanstvenega preučevanjem teh zanimivih bitij se je prvi lotil sloviti idrijski zdravnik Ioannes Antonio Scopoli. Dobil je nekaj primerkov človeške ribice, v katerih je prepoznal novo, jamskemu okolju prilagojeno žival in pripravljal njen znanstveni opis. V svojem navdušenju je nekaj živalic shranjenih v alkoholu poslal kolegom naravoslovcem in učenim prijateljem po Evropi. Še preden pa je Scopoli objavil svoje odkritje, ga je s prvim znanstvenim opisom prehitel dunajski zdravnik J. N. Laurenti.

Prvi znanstveni opis človeške ribice - napačen

J. N. Laurenti je v želji, da bo »prvi«, bil hkrati tudi površen. Preučevanja se je lotil ne da bi vedel, od kod žival prihaja, in brez vedenja, ali je žival odrasla ali na stopnji ličinke. Opisal jo je kot površinsko žival in jo poimenoval po pastirju morskih živali – grškem bogu Proteju: Proteus Anguinus.

Človeška ribica prvič najdena v Postojnskem jamskem sistemu

Čeprav je Scopoli domneval, da je človeška ribica prilagojena jamskim razmeram, njegova domneva ni bila potrjena vse do leta 1797, ko jo je Josip Jeršinović pl. Löwengreif  našel v Črni jami v Postojnskem jamskem sistemu. Z najdbo človeške ribice v jami je dopolnil zbirko jamskih živali in tako Postojnsko jamo na svetovnem zemljevidu utrdil kot zibelko speleobiologije.

Danes vemo …

… je največja jamska žival na svetu (25-30 cm) in edini jamski vretenčar v Evropi.
… je brez kožnega barvila in brez oči.
… celo telo je prepredeno z receptorji, ki zaznavajo svetlobo.
… ima dobro razvit voh in okus in specifično razvito notranje uho. 
… diha z zunanjimi škrgami in preprostimi pljuči.
… prvič smo njeno razmnoževanje v živo spremljali leta 2016 v Postojnski jami …