Park Postojnska jama

Napis na stavbi Jamskega dvorca ob vhodu v Postojnsko jamo Imensum ad antrum aditus v latinščini pomeni – Vstopi popotnik v neizmerno jamo! Napis iz leta 1928 popotniku, ki čaka na vstop in ne more niti slutiti, kaj ga čaka za vhodom, namiguje na izjemno prostranstvo podzemnih dvoran za njim. Postojnska jama, ki z lepoto in mogočnostjo svojih dvoran ter dolžino rovov osuplja že dve stoletji, pa je od prejšnjega tedna še daljša, in sicer za kar 3,5 km.

Da so Postojnska jama, Črna jama, Pivka jama in Planinska jama del istega jamskega sistema, se ve že poldrugo stoletje, saj jih povezuje ista podzemna reka. V jamarstvu pa velja, da je to dokazano šele, ko rove in sifone, ki jame povezujejo, preplava in prehodi človek. Tako so rovi med Postojnsko in Planinsko jamo še vedno skrivnostno speljani po podzemlju, a skrivnost se vedno bolj razkriva.

Na pobudo predsednika uprave Postojnske jame Marjana Batagelja, da bo moralno predvsem pa finančno podprl vsa raziskovanja podzemlja med Postojnsko in Planinsko jamo, so se najboljši slovenski jamarji organizirali in letos intenzivno pričeli z raziskavami podzemlja. Lani jim vremenske razmera niso dopuščale, saj je varnost cele ekipe na prvem mestu. Na tem pri Postojnski jami vztrajajo.

Že štiri desetletja se jamarji intenzivno trudijo, da bi premagali še zadnje ovire – dobra 2 kilometra zračne črte med Postojnskim in Planinskim jamskim sistemom. Raziskave so se pričele že 1852, ob ideji, da bi južno železnico speljali kar skozi Postojnsko jamo. Najintenzivnejše so bile v letih 1976, 1983 in 1998, žal pa so nato popolnoma zamrle.

In tako je šele v prvi polovici letošnjega leta prišlo do prelomnih odkritij, in rezultat je 3,5 kilometrov novih raziskanih in izmerjenih rovov. Podvig, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen, saj so raziskovanja potekala v sistemu najdaljše in najpomembnejše turistične jame v Evropi, v ekstremnih pogojih. Jamski potapljači morajo biti namreč za potope v sifone izjemno fizično, še bolj pa psihično pripravljeni. S seboj prenašajo približno 50 kg opreme na osebo, vidljivost pod vodo v popolni temi pa večinoma ne presega pol metra.

Najnovejše raziskave odtočnih sifonov so bile v soboto, 20. junija 2015 in so trajale dvanajst ur, ko je bil glavni namen odprave raziskovanje glavnega rova od Pivke jame proti Planinski jami. Odkritih je bilo tudi nekaj stranskih rovov, ki pa jih nameravajo jamarji natančneje izmeriti v prihodnosti. Bogastvo podzemnega življenja je izjemno, saj jamarji poročajo tudi o ribah v sifonskih jezerih, celo pot pa jih je spremljala bogata kolonija človeških ribic. Raziskovanja so potekala kar 250 m pod zemeljskim površjem. Za primerjavo, strop Velike gore v Postojnski jami je debel »le« 60 m.

Največja ovira pri raziskovanju so vodni sifoni. Tokrat je jamarjem-potapljačem uspel preboj preko zahtevnega četrtega sifona, kjer se jama nadaljuje z mogočnim rovom, ki se odmakne od smeri Planinske jame in gre proti severu. Tudi zato so bili pomisleki jamarjev ali so sploh na pravi poti proti Planinski jami. Vztrajnost raziskovalcev je pripeljala do odkritja zasuka smeri proti jugozahodu in pravilni poti proti Planinski jami. Tu jih sedaj čaka še peti sifon, ki je predmet naslednje odprave. Prav tu se nahaja tudi še neraziskani stranski rov, stara struga reke Pivke, ki naj bi skrivala tudi lepo zasigane dvorane. Zračne linije je do Planinske jame zgolj še 400 m, in če bo premagana še ta - upajmo zadnja ovira - bomo dobili v Sloveniji jamski sistem, ki bo meril več kot 31 km, po predvidevanjih nekje med 31 in 35 km.

Skupno so potapljači Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar, Matej Koršič s pomočjo podporne ekipe, ki so jo sestavljali: Izidor Šantek, Aleš Konobelj, Matjaž Milharčič (DZRJ Luka Čeč Postojna), Matej Zalokar, Simon Hiti, Uroš Frlan in Franjo Drole (JD Rakek), Mitja Prelovšek (DZRJ Ljubljana) in Marjan Temovski (SK Zlatovrv - Makedonija), Marjan Vilhar (Postojnska jama), raziskali in dokumentirali, da je sistem Postojnske jame daljši za kar 3,5 kilometre in trenutno meri 24.120 metrov.

Nadaljnje raziskovanje je odvisno od številnih okoliščin, predvsem pa od vremenskih razmer in vodostaja reke Pivke. Čeprav jamarji priznavajo, da je raziskovanje in merjenje jame zanimivo početje, jih vodi velika želja doseči cilj in povezati Postojnsko-Planinski jamski sistem, kar je 170 letna želja vseh raziskovalcev.

Postojnska jama d.d. odpravo podpira moralno in finančno, saj razume to podporo kot svoje poslanstvo. S povezavo obeh jamskih sistemov bo to namreč najdaljši jamski sistem v Sloveniji in eden najdaljših v Evropi, kar je pomembno na eni strani za razvoj speleološke znanosti, ki je prav pred nekaj tedni praznovala 50 obletnico. Svetovna speleološka zveza pa je bila ustanovljena prav v Plesni dvorani Postojnske jame. In ker je Postojnska jama polna presežnikov so vsa ta raziskovanja le še en korak k novemu opaznemu dosežku.