Proteus na Simpoziju o varstvu jam v Švici

Ciril Mlinar Cic je na filmskem festivalu v Švici dosegel izredno zanimanje, saj je moral svoj film o človeški ribici odvrteti kar trikrat, kar pomeni svojevrsten uspeh. Da je bilo delo res odmevno, doponjuje tudi povabilo tajnika Evropske speleoške zveze, Oliviera Vidala, ki ga je prosil, da bi film predstavil tudi na evropski Speleo-TV.

Od 29. do 30. septembra je v švicarskem mestecu Muotathal potekal 2. EuroSpeleo simpozij z naslovom: "Najboljše prakse varovanja kraških jam in krasa v Evropi". Slovenijo je zastopal Ciril Mlinar Cic, vodja službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije, ki je posebej za to priložnost posnel film "A hot spot in the cold darkness".

Film prikazuje nekatere jamske živali v sifonih Postojnsko-planinskega jamskega sistema, po biotski raznovrstnosti najbogatejšega jamskega sistema na svetu. Kot je lepo zapisal Ciril Mlinar Cic, pomeni Postojnsko-planinski jamski sistem z vodnim jamskim živalstvom to, kar pomeni za planet amazonski deževni pragozd z zunanjim živalstvom.

Bogastvo življenja v njem nam daje, ob ponosu, da se nahaja na našem ozemlju, seveda tudi veliko odgovornost, da ga ohranimo. Tudi oskrba s pitno vodo v Sloveniji je v veliki meri odvisna od podzemskih vodnih virov, kar je še dodaten razlog, da z njimi na moč pazljivo ravnamo. Z jamskimi živalmi si delimo isto vodo - s tem je močeril, simbol vodnega jamskega življenja, usodno povezan s človekom in preživetjem nasploh.

Vsi posnetki so bili narejeni v naravnem okolju. Posebna dragocenost filma je breja človeška ribica, ki je bila v takšnem stanju v naravi prvič sploh najdena, kakor tudi posneta. Film odraža osebni odnos avtorja do vroče točke jamske biodiverzitete, ki jo predstavlja Postojnsko-planinski jamski sistem, kot tudi do problematike njene ohranitve.

Postojnsko-planinski jamski sistem velja za zibelko speleologije, vede o raziskovanju življenja v podzemlju, saj so bile tu najdene številne nove vrste podzemnih živali, med katerimi je največja in najbolj znana prav človeška ribica. Strokovnjaki ocenjujejo, da v postojnskem podzemlju stalno živi še preko sto, občasno pa tudi do 150 različnih vrst živali, kot so drobni pajkci, zanimiv hrošček drobnovratnik, jamski vodni osliček, kobilice, metulji, vodni polži, netopirji ... Pomen življenja v podzemlju in raznolikost živalskih vrst je narekovala odptje Speleobiološke postaje z laboratorijem v Postojnski jami že pred drugo svetovno vojno. V podjetju Postojnska jama, d. d., ki danes upravlja s Postojnskim in Predjamskim jamskim sistemom, se zavedamo pomena ohranjanja biotskega ravnovesja in skrbi za ohranjanje živega in neživega podzemnega sveta in se zanj tudi trudimo. V Rovu novih podpisov Postojnske jame ali Proteusovi jami je tako obiskovalcem na ogled vivarij, kjer lahko podrobneje spoznajo življenje v podzemlju, njegove posebnosti in tudi njegov pomen za biotsko ravnovesje nasploh.

Prav zaradi pomena, ki ga ima večdesetletno raziskovalno delo Cirila Mlinarja – Cica in tudi predstavitev njegovega filma na EuroSpeleo simpoziju smo ta projekt z veseljem podprli, saj želimo, da bi se raziskovanje o skrivnostih podzemnega življenja nadaljevalo, vedenje o pomenu ohranjanja le-tega pa širilo in s tem pripomoglo k ohranjanju naravnega okolja.