Park Postojnska jama

sobota, 30. januar 2016      

Jamski vodnik Juan Pablo Maschio opazi prvo jajčece in o tem obvesti vse pristojne.

S Primožem ponoči pogledava jajčece, nalepljeno na steno akvarija (levo gledano iz smeri ogleda). Mesto je odlaganja je tisto, na katerem se je ena od človeških ribic pogosto zadrževala čez celo poletje. Glede na literaturo to ni najbolj primerno za odlaganje, saj sta v akvariju le dve idealni odlagalni mesti. Iz akvarija odstraniva vse človeške ribice, ki bi lahko motile potek odlaganja oz. pojedle jajčeca. Preneseva jih star bazen za zadrževanje človeških ribic v Tartarusu.

 

sreda, 3. februar 2016        

V Koncertni dvorani opazimo novo jajčece. Nalepljeno je pod ploščati kamen v prednjem delu akvarija (gledano iz smeri obiska). Samica je v  treh dneh premaknila svoj teritorij odlaganja na eno od obeh idealnih mest. V vmesnem času so morda izginili kemični signali, s katerimi ribice markirajo teritorij. Samica jajčece varuje.

 

četrtek, 4. februar 2016      

Pojavi se tretje jajčece. Na hrbtni strani kamna, kjer je tudi drugo. Prvo jajčece sameva. Nad njega namestimo kamero. Ves čas izleganja se dogajajo trije obiski na dan. 10.00, 12.00, 15.00.

 

ponedeljek, 8. februar 2016        

Prvo jajčece izgine. Mogoče ga je pojedla, mogoče ga je prenesla. Na odlagalnem mestu jih je šest. Samica jih varuje.

 

torek, 9. februar 2016        

Skupina jajčec se poveča na 10. Sedem jih je pod kamnom. Trije za kamnom. Samica jih ves čas varuje.

 

sreda, 10. februar 2016

Danes ob 11.30 sem naštel 13 jajčec. Mogoče je, da se je število med tem še povečalo. Samička je bila namreč s trebuhom obrnjena na spodnjo stran kamna, zato je nisem želel motiti pri nečem, kar bi lahko bilo odlaganje. Zanimivost: ni plezala. Da bi dosegla spodnji del kamna se je zdelo, da se je z repom vpela med tla in kamen.

 

četrtek, 11. februar 2016

Človeška ribica nas je preko noči ponovno razveselila in danes smo našteli 24 jajčec, ki so razporejena na obeh straneh ploščatega kamna. 

 

petek, 12. februar

Bodoča družina človeške ribice se še vedno povečuje - danes dopoldne je bilo v akvariju 30 jajčec.

 

ponedeljek, 15. februar

Ribica izleže dve novi jajčeci.

 

torek, 16. februar

Najmanj petinštirideset. To je število jajčec, ki jih je v dveh tednih izlegla človeška ribica, in ki skalo, pod katero se skrivajo, skoraj popolnoma obarvajo v belo.

 

sreda, 17. februar  

Ponoči je ribica izlegla še eno jajčece. Zdaj jih je 48. Namestili smo infrardečo kamero. Akvarij smo obdali z črno tkanino in ugasnili smo vse luči. Razmere v njem so skoraj jamske. Motenj ni več. Samička skrbi za jajčeca. 

 

četrtek, 18. februar

Ribica je do danes izlegla 50 jajčec.

 

petek, 19. februar    

Samička je izlegla 52 jajčece.

S kamero opazujemo kako se posameznim jajčecem približujejo postranice. Majhni potočni rakci, s katerimi v našem akvariju hranimo človeške ribice. Trenutno v akvariju ni veliko postranic, a vseeno lahko vidimo, kako se tri, v odsotnosti samičke, poskušajo pregristi skozi ovoj jajčeca. Ko se samička vrne jih takoj zazna in napade. Postranice se skrijejo med jajčece in kamen. Ob prvi priložnosti zbežijo nekam v varno zavetje kamenja.

Človeške ribice zelo dobro vohajo, a kar je pomembnejše, zaznavajo tudi šibka električna polja drugih živali. Tako brez normalno razvitih oči, ki jih v večni temi jam tudi ne potrebujejo, zaznavajo svet okoli sebe.

 

sobota, 20. februar    

Samička izleže še dve jajčeci, sedaj jih je 54. Počasi se bliža konec izleganja jajčec in namesto seštevanja bomo pričeli odštevati. Propadala bodo vsa neoplojena jajčeca. Tako se bo število jajčec pričelo zmanjševati. A ne še takoj. Človeške ribice dobrih dvajsetih dneh odložijo do sedemdeset jajčec.

 

nedelja, 21. februar    

Samička je izlegla še 55 jajčece.

 

ponedeljek, 22. februar   

Ves čas lahko opazujemo, kako naša samička nežno ovohava jajčeca. Tako išče tista, ki so propadla. Medtem se jih tudi nežno dotika in jih s tem čisti. Tako iz ovoja jajčec odpadajo drobni delci, ki bi jih sicer počasi prekrili in s tem tudi zadušili.

 

torek, 23. februar     

Običajen dan. Samička varuje jajčeca.

 

sreda, 24. februar          

Obiskala sta nas strokovnjakinja za biologijo človeške ribice, dr. Lilijana Bizjak Mali iz ljubljanske Biotehniške fakultete, in dr. Stanley Sessions, strokovnjak za področje integrativne biologije dvoživk na  Hartwick college-u v državi New York. Pregledala sta jajčeca in ugotovila sta, da jih nekaj kaže znake razvijanja. Za jajčeca odložena pred nekaj dnevi je morda še prezgodaj , da bi znaki embrionalnega razvoja videli.

Izmerila sta količino kisika v akvarijski vodi. Več kot dovolj ga je za življenje človeških ribic. A  predlagata, da bi akvarijsko vodo še dodatno prezračevali.

Dr. Sessions v ZDA med drugim proučuje najbližjega sorodnika človeške ribice. To je repata dvoživka iz rodu Necturus.  Necturusi  živijo v površinskih vodah vzhodne obale Severne Amerike.  Tudi predniki in sorodniki človeških ribic pri nas so živeli na površju. Izumrli so v času ledenih dob.

 

četrtek, 25. februar          

S Primožem preveriva, kako so ostale človeške ribice, ki so pred tem bivale v našem akvariju. V temi jih največ ždi na zasigani steni bazena. V temi jame ni preveč dražljajev. Človeške ribice so v naravi lahko dolge ure nepremične. 

 

petek, 26. februar          

S Primožem namestiva zračno črpalko, ki omogoča boljše prezračevanje akvarijske vode. Ob tem tudi redno preverjava, ali je zatemnitev akvarija v dobrem stanju.

 

sobota 27. februar          

Samička izleže še 56-to jajčece. Na kameri se vidi izboklina, ki obeta, da bo morda še kakšno jajčece več.

 

nedelja, 28. februar          

Samička varuje jajčka.

 

ponedeljek 29. februar          

Samička popoldne izleže še 57-to jajčece. V Koncertni dvorani s Primožem opremiva dodaten akvarij. Gostje lahko vidijo dve izmed ribic iz Tartarja.

 

torek, 1. marec

Samička je izlegla še eno jajčece - skupaj jih je najmanj 58. Nameščena je bila zračna črpalka. 

 

sreda, 2. marec

Merjenje vsebnosti kisika v akvariju je pokazalo 9'65 mg O2/l, kar glede na meritve pred namestitvijo zračne črpalke pomeni povečanje za dober miligram/l. Zasičenost je 96%.

 

četrtek, 3. marec

Ribica je izlegla še dve jajčeci. Bila je precej nemirna in se veliko gibala. Opazili smo, da brani jajčeca pred postranicami. 

 

ponedeljek, 7. marec

Samička je izlegla še dve jajčeci.

 

četrtek, 10. marec

Dolgi dnevi čakanja se pričenjajo. Samička je prenehala z izleganjem jajčec. Njeno vedenje se je spremenilo, dosti bolj mirna je. Zadržuje se pod kamnom in varuje jajčeca. Nič več ne išče mest primernih za odlaganje. Včasih za dlje časa izgine iz zaslona: ker dela jajčec ne snemamo in so tako v popolni temi sklepamo, da je v vmesnem času pri njih.

 

torek, 15. marec

Danes sva s Primožem obiskala podzemno reko Pivko. Naravno okolje človeške ribice. Reka je narasla. Buči in premika kamenje. To so razmere v katerih se širijo rovi Postojnske jame. Visoke vode so človeškim ribicam nevarne. Lahko jih odnesejo iz jame. Zunaj jame nato po večini umrejo. Lahko jih vržejo ob skale. Zato se pred visokimi vodami človeške ribice skrijejo. Na mestih, kjer običajno naštejeva do 30 osebkov ni videti niti enega.

 

četrtek, 17. marec

Samička ves čas varuje jajčeca.

 

ponedeljek, 21. marec

Jajčeca vsakih 14 dni fotografiramo. Z minimalno osvetlitvijo in ekspozicijo raztegnjeno na več minut dobimo iz polteme dovolj dobre posnetke za pregled dogajanja. Na nekaterih se vidijo zgodnje faze razvoja. V oplojenem jajčecu najprej poteka proces brazdanja, ki traja dobra dva tedna. Nato se pričnejo oblikovati zarodne plasti in določijo se telesne osi, kar traja tja do mesec dni po oploditvi. V procesu nevrulacije nastane centralni živčni sitem. Zarodek počasi postane viden.

 

torek, 22. marec

Vode v jami počasi upadajo. Ob hitrem obisku jame v Tartarju vidiva štiri človeške ribice. 

 

ponedeljek, 28. marec

V zadnjih dneh tedna smo opazili nenavadno obnašanje. Nenadoma je zapustila jajčeca in se umaknila v drugi konec akvarija. Mislili smo, da počiva, a ko smo pogledali pobliže, smo videli, da je izlegla še eno jajčece. Biologa sta še polna vprašanj o tem, zakaj se je umaknila drugam, videla, da je v trebuhu imela vsaj še tri jajčeca. Morda gre za naravno vedenje, da bi razdeljenim jajčecem omogočila večje možnosti preživetja.

 

torek, 29. marec

Po treh dneh počivanja se je ribica vrnila k večini jajčec, vendar je zdaj v drugem položaju in veliko bolj umirjena. Jajčec ne kontrolira tako pogosto kot prvi mesec, ampak bolj poležava. Tudi to je verjetno nov pokazatelj, kako močno izleganje jajčec v temi in hladu ter boji s postranicami izčrpajo ribico, ki se v povprečju razmnožuje le enkrat v desetletju. S svojo dejavnostjo naša ribica pretresa naše znanje o proteusih, saj je doslej veljalo, da izleganje jajčec traja približno tri tedne, pri nas pa se to dogaja že skoraj dva meseca. 

 

sreda, 30. marec

Del izleženih jajčec je neoplojen. Prepoznamo jih po odsotnosti razvoja, ki mu počasi sledijo prvi znaki propadanja. Jajčeca v tem primeru postanejo motna in takrat nastopi čas, ko jih je potrebno odstraniti. Tak poseg v akvariju ni enostavna stvar, zato Primož obleče potapljaško obleko in skupaj odstraniva štiri neoplojena jajčeca. Tveganje prenosa glivic na razvijajoča se jajca smo zmanjšali. A postopek bo potrebno še ponoviti. Ostalo je še nekaj neoplojenih jajčec. Še pred posegom smo se o načrtovanem posvetovali z dr. Olivierjem Guillaume, ki je eden največjih strokovnjakov za delo s človeškimi ribicami, dela pa v raziskovalnem laboratoriju v Moulisu v Franciji. 

 

petek, 1. april

S Primožem odstraniva dvajset propadajočih jajčec. V tem kratkem stavku se skrivajo ure posvetovanja, pregledovanja, tehtanja in odločitev. Pripravili smo podstavek, na katerega namestimo kamen z jajčeci. Šele takrat se opazi, koliko jajčec je napadla plesen. Jajčeca najprej poskušava odstraniti s pinceto. Kasneje uporabiva stekleno cev. Olajšanje po opravljenem delu je primerno.

Prvi gibi sovpadajo s praznikom šaljivcev. Zato nekoliko zadržano poslušam navdušenega Branka, ki mi razlaga, kako je pred skupino turistov videl premikanje zarodkov. A res, v nekaterih jajčecih se lahko opazi, kako se zarodek zvije iz ene črke C v drugo. Prožijo se sveže nastale mišice.

 

ponedeljek, 4. april

Še tri jajčeca kažejo znamenja propadanja, zato jih odstraniva.

 

četrtek, 7. april

Primož, dr. Malijeva, Dr. Sessions in jaz obiščemo francoski speleobiološki laboratorij v Moulisu. Dan je poln potrditev in navdiha. S Primožem spoznava, da se naše dosedanje ravnanje preveč ne razlikuje od francoskih praks. Enkratnosti našega dogajanja se zaveva ob podatku, da pri njih na zarod čakajo že deset let.

 

nedelja, 10. april

Gibanje zarodkov se nadaljuje. A tokrat so spontani gibi v obliki črke S. Lahko si predstavljate navdušenje gostov, ki na zaslonu v jami spremljajo pravo malo plesno predstavo.

 

ponedeljek, 18. april

Pripravljamo se na selitev kamna z jajčeci v manjši akvarij. Tako bomo lažje kontrolirali razmere v vodi okoli našega zaroda. Ker so jajčeca stara že dva meseca so nekoliko slabše pritrjena na podlago. Zato pripravimo kovinski podstavek, na katerem se bodo razvijala v primeru, da odpadejo.

 

torek, 26. april

Opazovanje zarodka pod stereo lupo razkrije, kako lepo so se razvile zasnove škrg. Videna sta brsta prednjih nog. Hrbtna stran zarodka je posejana s pigmentnimi celicami. Upamo, da bo do naslednjič že pričelo biti srce.

 

sreda, 27. april

Velika selitev. Kamen previdno prestavimo v posodo v kateri ga prenesemo v akvarij, ki smo ga pripravili nekoliko vstran od glavne turistične poti. Del jajčec odpade in prestavimo jih na mrežico. Tako blizu površja, kjer je veliko kisika, nadaljujejo svoj razvoj.

 

sobota, 7. maj

Škrge naših zarodkov se počasi vejijo. Videti je kroženje krvi in prvi srčni utrip. Življenje postaja vse bolj otipljivo. Zarodki so se precej umirili.

 

torek, 17. maj

Naš zarod je v spontanem hrbtnem položaju. Še kakšne tri obdobja sprememb oddaljen od izleganja iz jajčec. Danes nas je razveselil zarodek, ki se je več kot uro divje obračal v svojih ovojih. Počasi ga bomo dočakali.

 

zapisuje: Sašo Weldt, biolog