Postojnska jama – svetovna usmerjevalka turističnih jam

»Turistične jame po vsem svetu imajo pomembno vlogo ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Predstavljajo pa tudi izjemen izziv na področju trajnostnega razvoja,« je ob mednarodnem dnevu jam in podzemlja, ki ga obeležujemo 6. junija, povedal Brad Wuest, predsednik Mednarodne zveze turističnih jam (ISCA). Ob 200-letnici odkritja najlepših delov Postojnske jame odkrito priznava njeno pomembno delovanje skozi zgodovino in vzpostavljanje strogih smernic, ki jim sledijo jame po celem svetu.

»Četudi je podzemlje prostor, s katerim se sodobni svet ne obremenjuje, ima na nas veliko večji vpliv, kot se zdi na prvi pogled,« razlaga predsednik Mednarodnega združenja speleobiologov George Veni iz Mehike. Jame in kraški svet vplivajo na hrano, ki jo jemo, in vodo, ki jo pijemo. Znanstvene raziskave iz jam pa kažejo tudi na klimatske spremembe v preteklosti in jasno napovedujejo prihodnost našega sveta.

Postojnska jama za boljši jutri

Že leto dni po velikem odkritju (1819) je odprtje Postojnske jame, ki še danes  velja za največjo turistično jamo v Evropi in eno najbolj atraktivnih jam na svetu, imelo izreden vpliv na svetovni razvoj podzemnega turizma. V jubilejnem letu zato še posebej opominjamo, da smo njene lepote uspeli ohraniti predvsem zaradi našega odnosa do narave in strogih pravil, ki jim na podlagi naše prakse skušajo slediti tudi druge turistične jame v svetu. Ali kot s preprostim stavkom filozofijo našega delovanja povzame predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj: »Vse kar je dobro za jamo!«

Stroga pravila za dober odnos

Prav zaradi znanja in zavedanja o pomenu kraškega sveta je bil postavljen najstrožji režim in standardi obiskovanja jam na svetu (Zakon o varstvu podzemnih jam). Zato se strokovnjaki z vsega sveta po dragocene izkušnje najpogosteje obrnejo prav na Postojnsko jamo. Zagovarjamo strog bonton. V jami ohranjamo mir, opozarjamo na pomembnost čiste vode, pomembna komponenta trajnostnega razvoja pa je tudi premišljena osvetlitev, ki ne uničuje naravne dediščine. Obiskovalce Postojnske jame navdušujeta biotska raznolikost podzemlja in skrivnostnost človeške ribice. In prav ta – izredno občutljiva jamska žival – ki za rast potrebuje čisto in mirno okolje, je največje priznanje, ki nam ga pri sledenju trajnostnemu razvoju, daje kar narava sama. Tako tudi ni naključje, da se je prav zaradi Postojnske jame ustanovil Inštitut za raziskovanje krasa, svetovno najbolj priznana inštitucija na področju krasoslovja.

Zavezanost k izobraževanju

Člani Mednarodne zveze turističnih jam Postojnsko jamo priznavajo za zibelko svetovne speleobiologije. Prav tu je bila leta 1831 najdena prva jamska žival – jamski hrošček drobnovratnik. Odkritje drobnovratnika je ovrglo do takrat znana dejstva, da v jamah ni življenja. Kasneje je bilo prav tu odkritih še okrog 150 drugih živalskih vrst – med njimi je gotovo najbolj znana človeška ribica. Pomemben vpliv pri ozaveščanju in izobraževanju naših obiskovalcev imajo tudi posebej licencirani vodniki, ki goste vodijo skozi jamo, in razstava EXPO Postojnska jama kras, ki ponuja vpogled v zgodovino nastanka kraških fenomenov. Razstava je z interaktivnimi in 3D predstavitvami zanimiva tako za obiskovalce, ki se z jamami srečujejo prvič, kot za strokovnjake. Za svojo inovativnost je bila s strani Slovenske turistične organizacije nagrajena z nazivom Sejalec.