Park Postojnska jama - Dobrodošli na uradni spletni strani

Slovenija je med 10. in 13. septembrom gostila prvo svetovno obeležitev Unescovega mednarodnega dneva jam in krasa. Dogodke so skupaj pripravili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Mednarodna speleološka zveza (UIS) ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Osrednja svečana slovesnost pa se je odvila v soboto, 12.septembra v Postojnski jami.

Rdeča nit dogajanja je bila jasna: raziskujmo, razumimo in varujmo - k trajnostnemu upravljanju jam in krasa. Najzaslužnejša, da je Unesco 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa pa je zagotovo krasoslovka in geologinja dr. Nadja Zupan Hajna.

»Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje. Želim si, da bi ljudje kras najprej opazili, se ga zavedali, potem razumeli in ga zato tudi bolje varovali,« je poudarila.

Poseben simbolni pomen je bila tudi izbira Postojnske jame za osrednjo slovesnost. Slovenija je pripravila dogodek prav v Postojnski jami, enem najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega krasa, ki je tesno povezana z dolgo tradicijo raziskovanja ter predstavljanja podzemnega sveta. Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja. Kras obsega približno polovico njenega površja, v slovenskem jamskem registru pa je evidentiranih okoli 16.400 jam.

Predstavnike Unesca, Mednarodne speleološke zveze, znanstvenike, jamarje, varuhe naravne in kulturne dediščine je nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je bila tudi osrednja govornica.

»Danes lahko njihov skupni trud (op.a. navzočih) praznujemo tukaj v Postojnski jami, kjer se že stoletja srečujejo človeška radovednost, raziskovanje, znanost in občudovanje narave.«

Toda Postojnska jama ni le kraj izjemnih naravnih lepot. Je tudi kraj izjemnega znanstvenega in kulturnega pomena, je v svojem nagovoru opozorila Kaja Batagelj.

»Velja za zibelko sodobne speleobiologije – za kraj, kjer je znanost začela odkrivati življenje, prilagojeno popolni temi. Zato smo tisti, ki nam je zaupana skrb zanjo, tako globoko ponosni, da ji lahko služimo in jo ohranjamo za prihodnje rodove občudovalcev. V neizmerno čast nam je, da jo lahko delimo z gosti iz več kot 170 držav sveta. Skozi stoletja je gostila cesarje, kralje, predsednike, znanstvenike, umetnike in raziskovalce. Danes pa sprejema vse vas.

Ob tem izjemnem dogodku Postojnska jama znova postaja del zgodovine. V veliko čast nam je, da lahko prvič praznujemo mednarodni dan krasa prav tukaj, kjer se je vse začelo – v osrčju krasa, v osrčju speleobiologije, v osrčju Zemlje.«

Med cenjenimi gosti so bili predsednik 43. zasedanja Generalne konference Unesca, H. E. Khondker M. Talha, direktorica Regionalnega urada UNESCO za znanost in kulturo v Evropi ter predstavnice generalnega direktorja UNESCO, Magdalena Landry, ter predsednik Mednarodne speleološke zveze, Zdeněk Motyčka. Vsi gostje so si ogledali Postojnsko jamo, na koncu pa uživali v spektakularnih kulisah gledališke predstave.

"Pred petimi leti smo imeli predvsem idejo in veliko vprašajev. Nihče ni mogel vedeti, ali bo pobuda dobila svetovno podporo. Danes smo nekaj, kar je večinoma skrito pod zemljo, uspeli narediti vidno na svetovni ravni. To je priznanje ne le jamam in krasu, temveč tudi desetletjem dela jamarjev, raziskovalcev in lokalnih skupnosti," je ob prvi obeležitvi povedala izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna.

Predvsem pa so jame in kras za vse nas pomemben vir vode. V podzemlju so ogromna skladišča vode, ki jo ponekod že črpajo za vsakodnevno rabo. Znanstveni svetnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.  dr. Franci Gabrovšek je ob mednarodnem dnevu zato opozoril:

 »Karbonatne in evaporitne kamnine obsegajo več kot 20 odstotkov kopnega brez ledu, od kraške vode pa je odvisna več kot milijarda ljudi po svetu.«

Prvi mednarodni dan jam in krasa je tako v Postojnski jami povezal zgodovino raziskovanja, znanstvena spoznanja in pogled v prihodnost – s skupnim ciljem, da bi podzemni svet bolje razumeli in ga ohranili tudi za prihodnje generacije.