Predjamski
grad

Slikovit, mogočen, izzivalen, skrivnosten in neosvojljiv grad je vpet v navpično, 123 metrov visoko steno, in tam kraljuje že dobrih 800 let. Njegovo romantično podobo dopolnjuje idilična rečica Lokva, ki globoko pod gradom ponikne v podzemlje.

Najslavnejši prebivalec gradu je bil gotovo vitez Erazem Predjamski, ki se je v 15. stoletju uprl cesarski samovolji. O njem danes živijo številne legende, ki ga na eni strani poveličujejo kot strastnega, lepega, plemenitega viteza, na drugi prikazujejo pa kot razbojnika, roparskega viteza, ki ga je slednjič smrt doletela na stranišču.

Grad je dostopen samo z ene strani, toda legenda pravi, da se je razbojniški Erazem oskrboval s hrano in pijačo skozi skrivni rov, ki iz starega gradu pripelje na površje. Medtem je cesarjeva vojska leto in dan zaman oblegala njegov grad. Erazem je podlegel šele zaradi zvijače nasprotnikov in podkupljivega služabnika.

Vsako leto se v juliju Predjamski grad vrne v preteklost. Takrat zvoki fanfar napovejo Erazmov viteški turnir, na katerem se pomerijo vitezi lokostrelci, mečevalci in konjeniki.

Prostor pred gradom in vasico Predjamo napolnijo najrazličnejši rokodelci, glumači in burkači. Med obiskovalci se sprehajajo vitezi in njihove spremljevalke. Mojstri kuharji pa vabijo na srednjeveško pojedino. Obiskovalce turnirja pozdravi tudi sam Erazem Predjamski s svojo izvoljenko.

Danes se z zgodovino gradu in njegovih nekdanjih lastnikov seznanite v vhodnem stolpu. Med opremo v ostalih delih gradu najdete izbor originalnih predmetov, pa tudi kopije in modele. Najbolj bogato je opremljena viteška soba, v jedilnici spoznate grajsko življenje v pozni gotiki. V renesančni dvorani tretjega nadstropja pa so razstavljene lovske trofeje zadnjega lastnika gradu, kneza Windischgrätza.

Od junija do septembra lahko obiščete tudi slikovito Jamo pod Predjamskim gradom. Zaradi lege in ugodne temperature so v njej zanimivi prebivalci – kolonija netopirjev, zato vstop v jamo v času njihovega zimskega spanja ni mogoč.

Jama pod Predjamskim gradom

Arheološke najdbe v votlini za gradom pričajo, da je človek tod živel že v kameni dobi, v vhodnem rovu Konjski hlev so našli ostanke iz rimskih časov, v Imenskem rovu pa so na ogled podpisi iz 16. stoletja.

Jama pod Predjamskim gradom je druga najdaljša slovenska jama, ki se razširja v štirih nadstropjih (razen vrhnje Erazmove luknje z Erazmovim rovom so vsa nadstropja povezana med seboj). Dolžina vseh do sedaj odkritih delov jame obsega 13 km. Turistični odsek meri 700 m in vključuje Konjski hlev, Glavni rov, Imenski rov, Veliko dvorano in Fiženco, kjer je izhod na površje. Obisk traja 45 minut. Jama ni električno razsvetljena, baterijske svetilke pa obiskovalci prejmejo pred vstopom. Za ogled turističnega odseka so potrebna le udobna oblačila in obutev. Zaradi lege in ugodne temperature jama pozimi gosti kolonijo netopirjev, zato je v času njihovega zimskega spanja zaprta za obiskovalce. Na voljo je tudi doživljajski ogled predjamskega jamskega sistema s posebno preizkušnjo za vzdržljive.