Park Postojnska jama - Dobrodošli na uradni spletni strani

Vse se je začelo nekaj mesecev prej - 30. januarja 2016, ko je jamski vodnik med vodstvom skupine obiskovalcev v velikem razstavnem akvariju opazil prvo jajčece. V naslednjih tednih, ko je sledilo še več jajčec, je javnost in ekipa Postojnske jame pod vodstvom Katje Dolenc Batagelj zadrževala dih in neprekinjeno spremljala dogajanje, ki so ga ves čas beležile tudi infrardeče kamere. Tako smo bili prvič v zgodovini turističnih jam v živo priča njihovemu razvoju vse od jajčec, embrijev in izleganja ličink, do spreminjanja v radožive mlade človeške ribice. Časovnico dogodkov v življenju legla 2016 si lahko ogledate v Dnevniku človeške ribice 2016. 

Zgodba je dobila svoje najlepše nadaljevanje: mladiči so danes zdravi, lepo rastejo in se nemoteno razvijajo v tišini in temi posebnega dela Postojnske jame, nedaleč od turistične poti. Živijo v velikih akvarijih po nekaj osebkov skupaj, redno jih obiskujeta le naša jamska biologa, občasno tudi biologi iz Ljubljanske univerze.

Deset let znanstvenega preučevanja legla 2016

Dogodek je takrat pritegnil tudi veliko pozornost znanstvene javnosti. V naravi je človeške ribice tako dolgo in natančno skoraj nemogoče spremljati, saj živijo globoko v podzemlju in ostajajo našim očem skrite. V tem primeru pa lahko znanstveniki opazujejo iste osebke že desetletje in nastala je obsežna zbirka podatkov. V Postojnski jami smo vzpostavili specializiran jamski laboratorij in sodelovanje z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je bil ustanovljen tudi Center za speleobiološke raziskave Biotehniške fakultete v Postojnski jami, ki ga vodi Prof. Dr. Rok Kostanjšek:

»Sodelovanje s Postojnsko jamo sega daleč v preteklost. Združujejo nas predvsem skupni interesi, usmerjeni v skrb za ohranjanje človeške ribice in njenega naravnega okolja. S tem Postojnska jama pomembno prispeva k poglabljanju in razširjanju temeljnih znanj o tej podzemni dvoživki, posebej dragocen je tudi bogat arhiv fotografske ter video dokumentacije.«

Ekipi Postojnske jame je etična in odgovorna skrb za živali na prvem mestu in se zavzema za izključno neinvazivne postopke, zasnovane tako, da jih vznemirijo čim manj. Tako biologi na rednih obiskih mladiče vsakič zmerijo, stehtajo in preverijo potek sprememb v rasti in razvoju, pri tem jih tudi fotografsko dokumentirajo. Hormonske analize za spremljanje spolnega dozorevanja in določanje spola opravljajo na iztrebkih. Odvzem brisa kože z nežnim potegom vatirane palčke omogoča genetske analize sorodstvenih odnosov in razvijanje metod za prepoznavanje posameznikov. Ob tem pa poteka tudi razvoj zdravstvenega varstva in dobrih praks za dolgotrajno vzdrževanje teh izjemnih živali v umetnih pogojih.

Pred kratkim so jih biologi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ponovno obiskali, med njimi tudi strokovnjakinja za biologijo človeške ribice doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, ki leglo spremlja že od začetka. Po tokratnem obisku je pojasnila: »Mladiči danes merijo med 17 in 21,6 cm, tehtajo pa v povprečju od 8 do 11 gramov. Trenutno so približno na dveh tretjinah svoje končne velikosti. Nahajajo se v pozni mladostni fazi in bodo kmalu začeli vstopati v vznemirljivo fazo spolne zrelosti.«

Video nedavnega obiska biologov v Postojnski jami si lahko ogledate tukaj.

Vse najboljše zmajčki!

Ob letošnji 10-letnici legla 2016 smo v mesecu februarju pripravili prvo nagradno igro na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in TikTok ter posebno podstran 10 let slavnih zmajevih mladičev iz Postojnske jame, v času februarskih šolskih počitnic pa v posebni akciji nudili še družinski popust za srečanje s človeško ribico v živo v Postojnski jami in Vivariju. Akcijo bomo v letošnjem letu praznovanja še ponovili, kar bo objavljeno na naši spletni strani in socialnih omrežjih.

Tik pred 10. rojstnim dnevom smo praznovali skupaj s porodnišnico Postojna. Naši Postojnski jami velikokrat pravijo tudi »porodnišnica človeških ribic«, zato smo se mi spomnili tudi na naše najmlajše občane. Porodnišnici je vodstvo Postojnska jama d.d. podarilo otroške bodije s človeško ribico in tako polepšalo prve dni kar 100-tim družinam.

Praznovanje je potekalo tudi digitalno, na socialnih omrežjih, saj smo tudi tam obdarili družine in pripravili že drugo nagradno igro letos. 

V Parku Postojnska jama verjamemo v čudeže narave in nova rojstva. Enega najbolj posebnih smo doživeli pred natanko desetimi leti, ko se je pri nas izleglo novo leglo človeških ribic – simbol novega življenja, upanja in prihodnosti, zato letos praznujemo vsi skupaj.   

Kako so mladiči odprli vrata novim odkritjem

Številne raziskave legla 2016 so prinesle pomembna nova znanstvena spoznanja. Kljub svetovni prepoznavnosti in večstoletni zgodovini preučevanja, biologija človeških ribic namreč še vedno ni raziskana v celoti, tudi o njihovem vedenju in medsebojnih interakcijah v skupini ne vemo vsega.

Biologi so denimo ugotovili, da se človeške ribice rade družijo in da niso popolni samotarji, kot je veljalo poprej, lahko so opazovali paritveni ples in skrb mame za jajčeca, pa tudi pretepe najstnikov. Prav tako so potrdili, da ima vsak mladič svoj značilen lisasti vzorec na koži, po katerem ga je mogoče zanesljivo prepoznati, podobno kot človeka po njegovem prstnem odtisu. In te lise se pod UV svetlobo rumenkasto fluorescenčno svetijo.

Med najbolj odmevnimi pa je bila prva dokumentirana regeneracija okončine pri človeški ribici. Mladič po imenu Viktor jo je v spopadu z dvema mladičema odnesel s hudo poškodbo noge. In sledilo je nekaj nepričakovanega: poškodovani del nogice je najprej odpadel, rana se je v nekaj dneh zacelila, nakar se je začel proces regeneracije manjkajočega dela. V dobrem letu je zrasla povsem nova, popolnoma funkcionalna okončina. Tukaj si lahko ogledate video regeneracije Viktorjeve nogice.

Podzemni superjunaki

Človeška ribica, njeno znanstveno ime je Proteus anguinus, je največja jamska žival na svetu in edini jamski vretenčar v Evropi. Je endemit in jo najdemo izključno na Dinarskem krasu. Je dvoživka in ima poleg zunanjih škrg tudi preprosta pljuča. Živi v večni temi podzemnih vod, kamor so se s površja preselili njeni predniki pred 14 milijoni let, in se je temu evolucijsko prilagodila. Celotna površina telesa je prepredena z receptorji, ki zaznavajo svetlobo. Ima zelo počasno presnovo in je sposobna dolgoletnega stradanja brez večjih posledic za njen organizem. Lahko živi tudi več kot sto let, pri tem pa kaže le malo znakov staranja - vse življenje ostane v fazi ličinke, razmnožuje se tudi pri zelo visoki starosti. Namesto oči, ki jih v temi ne potrebuje, je razvila številna druga čutila, s pomočjo katerih spretno najde rakce, polže, črve in žuželke, s katerimi se prehranjuje. Zelo dobro voha, okuša, sliši in zaznava vibracije v vodi, še več, zaznava tudi šibka električna polja drugih živali in se je sposobna orientirati po zemeljskem magnetnem polju.

Vse številne »superlastnosti« človeške ribice so zapisane v njenem genomu, ki je več kot 10-krat obsežnejši od človeškega in je eden največjih znanih genomov živali. Njegovo raziskovanje prinaša še boljše razumevanje nenavadnih lastnosti človeške ribice, med katerimi so nekatere potencialno uporabne tudi v biomedicini. Pomembno bi lahko pripomogle k boljšemu razumevanju bolezenskih stanj, kot so sladkorna bolezen, okvare vida, motnje hranjenja in debelost, pa tudi okrevanja po operativnih posegih ter v morda ne tako daljni prihodnosti celo obnavljanja delov telesa in organov. Prav tako je velika možnost za nova spoznanja o procesih staranja in dolgoživosti, zaradi česar vzbuja tudi zanimanje kozmetične industrije.

Skrb za ikonično žival evropskega podzemlja

Prva človeška ribica je bila odkrita prav v Postojnski jami leta 1797. Je simbol in zaščitni znak Postojnske jame ter ambasadorka naravne dediščine. Je ena najstrožje varovanih živali evropskega podzemlja in je uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v kategoriji »ranljiva vrsta«. Postojnska jama je sicer del biodiverzitetno najbogatejšega jamskega sistema na svetu: v njem živi več kot 150 vrst jamskih živali, kar je več kot v katerikoli drugi jami na svetu.

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, izpostavlja: »Obiskovalci lahko prebivalce kraškega podzemlja spoznavajo tudi v našem Vivariju, svojevrstnem podzemnem živalskem vrtu, ki smo ga zasnovali v njihovem naravnem okolju. V Postojnski jami verjamemo, da se spoštovanje do narave začne z doživetjem: ko žival vidiš od blizu, jo začneš tudi razumeti in varovati.«

Preživetje človeške ribice je tesno povezano z ohranjanjem čistega kraškega okolja in pitne vode – če je ogroženo njeno okolje, je ogroženo tudi naše. Zato je njena zgodba tudi o tem, kako pomembno je varovati naravo. Podzemlje in živali v njem, najbolj ogrožamo mi, ljudje, z našo dejavnostjo na površju. V Postojnski jami smo zato leta 2023 vzpostavili trajnostni projekt Protect Proteus Project.

»Človeška ribica ima številne neverjetne lastnosti in sposobnosti, zaradi česar pravimo, da je resnični superjunak. A obenem je izjemno ranljiva, tako kot njen podzemni svet. Zato smo Protect Proteus Project zastavili tako široko - povezujemo varstvo vrste, njenega in našega okolja in se povezujemo z znanostjo. Superjunak pa je lahko tudi vsak, ki podpira ta projekt, na primer s simbolično zapestnico ali z donacijo,« poudarja vodja jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj.

Projekt in zbiranje sredstev poteka pod sloganom »Bodi superjunak, ohrani večno mlad planet!«. Več o projektu si lahko preberete tukaj.